Plovec ali plovec je vrsta kamnine, ki je svetle barve, vsebuje peno iz mehurčkov s steklenimi stenami in se običajno imenuje silikatno vulkansko steklo.
Te kamnine nastane iz kisle magme z delovanjem vulkanskih izbruhov, ki material izvržejo v zrak; nato se podvrže horizontalnemu transportu in kopičijo kot piroklastična kamnina.
Plovec ima visoke verzikularne lastnosti, vsebuje veliko število celic (celična struktura) zaradi ekspanzije pene zemeljskega plina, ki jo vsebuje, in se na splošno nahaja kot ohlapen material ali drobci v vulkanski breči. Medtem ko so minerali, ki jih vsebuje plovec, feldspar, kremen, obsidian, kristobalit in tridimit.
Plovec nastane, ko se kisla magma dvigne na površje in nenadoma pride v stik z zunanjim zrakom. Naravna steklena pena z/plinom, ki je v njej, lahko pobegne in magma nenadoma zmrzne, plovca na splošno obstaja kot drobci, ki se izvržejo med vulkanskimi izbruhi, velikosti od gramoza do balvanov.
Plovec se običajno pojavlja kot talina ali odtok, ohlapen material ali drobci v vulkanskih brečah.
Plovec lahko naredimo tudi s segrevanjem obsidiana, tako da plin uhaja. Ogrevanje, izvedeno na obsidianu iz Krakatoa, temperatura, potrebna za pretvorbo obsidiana v plovec, je v povprečju znašala 880oC. Specifična teža obsidiana, ki je bila prvotno 2,36, je po obdelavi padla na 0,416, zato lebdi v vodi. Ta plovec ima hidravlične lastnosti.
Plovec je bela do siva, rumenkasta do rdeča, vezikularna tekstura z velikostjo odprtine, ki se razlikuje med seboj ali ne glede na ožgano strukturo z usmerjenimi odprtinami.
Včasih je luknja napolnjena z zeolitom/kalcitom. Ta kamen je odporen proti zmrzovanju (zmrzal), ni tako higroskopičen (sesanje vode). Ima nizke lastnosti prenosa toplote. Tlačna trdnost med 30 – 20 kg/cm2. Glavna sestava amorfnih silikatnih mineralov.
Glede na način nastanka (odlaganja), porazdelitev velikosti delcev (fragmentov) in materiala izvora so usedline plovca razvrščene na naslednji način:
Podobmočje
Podvodni
Novi ardante; t.j. usedline, ki nastanejo zaradi vodoravnega odtekanja plinov v lavo, kar ima za posledico mešanico drobcev različnih velikosti v matrični obliki.
Rezultat ponovnega pologa (ponovnega pologa)
Iz metamorfoze bodo le območja, ki so relativno vulkanska, imela ekonomična nahajališča plovca. Geološka starost teh nahajališč je med terciarno in sedanjo. Vulkani, ki so bili aktivni v tej geološki dobi, so vključevali obrobje Tihega oceana in pot, ki vodi od Sredozemskega morja do Himalaje in nato do Vzhodne Indije.
Kamnine, podobne drugim plovcem, so pumicit in vulkanski pepel. Pumicit ima enako kemično sestavo, izvor nastanka in stekleno strukturo kot plovec. Razlika je le v velikosti delcev, ki so manjši od 16 palcev v premeru. Plovec najdemo sorazmerno blizu mesta nastanka, medtem ko je pumicit veter prenašal na precejšnjo razdaljo in se je odlagal v obliki drobne akumulacije pepela ali kot usedlina tufa.
Vulkanski pepel ima rdečkaste do črne vezikularne drobce, ki so se odložili med izbruhom bazaltnih kamnin iz vulkanskih izbruhov. Večina usedlin pepela je najdenih v obliki stožčastih delcev s premerom od 1 palca do nekaj palcev.
Potencial indonezijskega plovca
V Indoneziji je prisotnost plovca vedno povezana z vrsto kvartarnih do terciarnih vulkanov. Njegova razširjenost zajema območja Serang in Sukabumi (Zahodna Java), otok Lombok (NTB) in otok Ternate (Maluku).
Potencial za nahajališča plovca, ki imajo gospodarski pomen in zelo velike zaloge, so na otoku Lombok, West Nusa Tenggara, otoku Ternate, Maluku. Količina izmerjenih rezerv na območju je ocenjena na več kot 10 milijonov ton. Na območju Lomboka se izkoriščanje plovca izvaja že pred petimi leti, v Ternatu pa šele leta 1991.